nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
postavlja svojo različico Ostržka brez besed v nekoliko vprašljiv in zavajajoč »okvir« neke druge marionetne uprizoritve, saj nam v začetku (in na koncu) kot animator, ki je s hrbtom obrnjen proti avditoriju, uprizori tako rekoč iz zaodrja ob posnetem aplavzu in sejmarski glasbi konec marionetne uprizoritve za domnevni avditorij na drugi strani paravana. Šele za tem, ko marioneto prenese na vidno stran prizorišča, obesi njeno vodilo na klin in odide iz dvorane, se postopoma začne razvijati »naša« predstava. Toda ko pričakujemo, da bomo odslej, ko je animator zapustil prizorišče in protagoniste, priče neokrnjeni odrski iluziji njihovega samostojnega življenja v zgodbi o Ostržku, nas animator takoj znova skozi odprtino v paravanu opozori na svojo odločilno navzočnost s poudarjenim prizorom oživljanja in razgibavanja svojih v bele rokavice odetih dlani in prstov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani