nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Konec (ki ga Ibsen pušča odprtega) je tu »zabetoniran« v črn pesimizem: Alvingova Oswaldovemu hlepenju po silhueti sonca poda smrtno dozo tablet (kar lahko razumemo kot komentar na polemike okoli pravice do evtanazije), nakar gledamo njegove smrtne krče v golo neposredni izvedbi. Čas na odrski uri obstane, vse na svetu je fiksirano, zapisano dvoumnemu soncu, prihodnosti ni. Bergmanova umetnost morda res ne »veseli« več, je pa legitimna pripadnica »stare šole« teatrskih načel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani