nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Po začetni psihološki realističnosti sklene predstavo v slogu nemškega ekspresionizma tridesetih let, sicer ves čas brez »pretresljivih« novotarij. Konec (ki ga Ibsen pušča odprtega) je tu »zabetoniran« v črn pesimizem: Alvingova Oswaldovemu hlepenju po silhueti sonca poda smrtno dozo tablet (kar lahko razumemo kot komentar na polemike okoli pravice do evtanazije), nakar gledamo njegove smrtne krče v golo neposredni izvedbi. Čas na odrski uri obstane, vse na svetu je fiksirano, zapisano dvoumnemu soncu, prihodnosti ni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani