nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Če bi bilo to res, se ne bi ujemalo z določbo 25. člena zakonskega predloga, da državni jezikovni urad »ne odloča o knjižnojezikovni normi, ne spreminja jezikovnih priročnikov«. V 3. členu gre samo za podporo pravici državljana, da od upravnega, sodnega ipd. oblastnega organa zahteva vsaj minimalno jezikovnokulturno raven besedil, s katerimi mu ta organ nalaga nekatere obveznosti (npr. z odločbo o dohodnini ali o plačilu kazni za prometni prekršek); če bi državljan menil, da tako besedilo ne dosega ustrezne jezikovnokulturne ravni (da je prepolno slovničnih, pravopisnih idr. napak), bi se lahko pritožil in zahteval, da mu pristojni organ izda novo, jezikovno sprejemljivo različico besedila, in če bi pri tem prišlo do spora, bi o zadevi lahko odločal jezikovni urad. V 6. členu zakonskega predloga jezikovni urad sploh ni omenjen, gre samo za posplošitev vsebine nekaterih že zdaj veljavnih zakonov, predvsem Zakona o varstvu potrošnikov (pri oblikovanju
tega je sodelovala državnozborska delovna skupina za jezikovno načrtovanje).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani