nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ob ponovitvi svojih več ali manj objavljenih utemeljitev sem kot članica delovne skupine za jezikovno načrtovanje in jezikovno politiko glasovala proti predlaganemu zakonu o jeziku, se pravi proti nenavadni lahkotnosti kratkoročne in tako rekoč dokončne rešitve zapletenega položaja slovenščine sedanjega trenutka, proti večkrat slišani metafori avtorjev oz. zagovornikov jezikovnega zakona o vozniku, varnostnem pasu in vlogi policijsko predpisane kazni pri tem, tudi proti metaforičnemu svetu uvodnika Književnih listov. Naj povzamem svoje utemeljitve - tudi zato, ker si nočem dovoliti preprostega, politično obarvanega medijskega razvrščanja.
- Predlagani zakon o jeziku je osamljeno dejanje jezikovne politike; za svoje uresničevanje ne potrebuje širše strategije države v zvezi s položajem slovenščine, saj v nobenem svojem členu niti v preambuli ne predvideva nujnosti oblikovanja nacionalnega programa, ki bi odseval potrebe jezikovne
rabe sedanjega trenutka, generacije, ki je danes in bo jutri jedro slovenske politike, znanosti, kulture; ne predvideva torej obveznosti državnih ustanov za izvajanje mednarodno ovrednotenih in aktualnemu času ustreznih temeljnih slovenističnih raziskav - navzdol, k uporabnikom jezika, je usmerjen celo s kaznovalno politiko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani