nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Gre namreč za neke vrste ekscesne vstope, prekinitve hotenega in »napovedanega« manifestativnega toka s »škandalozno« intervencijo, na videz nepričakovano in polemično, tako da se, vsaj sprva, vsak novi nastop zdi kot izsiljeni odgovor nanjo. Enako zanimiva pa je vrnitev nastopajočega na sedež med občinstvom, ki pa je še manj »zavestna« in iz nje bijejo nezavedni »simptomi«: otročji, dobrodušni, celo nekoliko »bebavi« izraz, njegova užaljenost in intenzivno notranje zadrževanje reakcije, ter Bojanin ohlapni obraz, senčnat in »grd«, utrujen in v hipnih prebliskih izgubljajoč vso tisto racionalno kontrolo, na kateri gradi svojo hoteno navzočnost. Kljub metaforičnemu »teoretskemu nakladanju« pa je razmerje med objektnostjo lastne fizične navzočnosti obeh igralcev (podkrepljeno v njenem primeru z nevrotičnim in mehaničnim »poplesavanjem«, v njegovem primeru pa z vročičnim dopovedovanjem) in nezavedno željo po njeni subjektivizaciji izjemno zanimivo, saj se vpisuje v samo ontološko (in
fenomenološko) sredico gledališke predstave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani