nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Po literarni plati romanu sicer ne gre odrekati spretne fabulacije, ki meji na spretnost trivialne literature, a celo njegovi občudovalci ne morejo mimo klavrnega stila, jezikovne okornosti in stereotipnosti ( govori celo o »jezikovni katastrofi«), ploskosti in premočrtnosti vseh likov, nazadnje mimo tega, da je v celoti in posameznostih napisan na eno samo tezo (ki je, žal, napačna). Resda Alamut predstavlja izjemo v slovenski literaturi, lahko ga beremo kot prijeten predah med siceršnjo zaposlenostjo s kmetskimi slikami in sosedovimi sinovi, njegovo svetovljanstvo stoji nasproti ruralni ukoreninjenosti, toda eksotični Orient nemara ni drugega kot hrbtna stran domačijske fantazmatike, njeno idealno dopolnilo.
Alamut naj bi bil najprej metafora fašizma in stalinizma, enako dobro pa da se prilega tudi islamskemu fundamentalizmu in vsakršnemu terorizmu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani