nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Sama pogrošna filozofija, ki postavlja nasproti v čutnost potopljeno ljudstvo in razsvetljenega despota, ki da se je dokopal do resnice, ne doživi kake ostre zavrnitve, prav nasprotno, roman jo krepi in perpetuira. , ki je spregledal prevaro in se besen vrne na Alamut, da bi obračunal s prevarantom, on, ki se je iz slepega podanika prelevil v antagonista, se v ključni sceni romana še enkrat spreobrne: spozna, da je imel varljivec prav, da je bila prevara sredstvo višje resnice (da namreč nič ni resnično), in prav on je naposled poklican za to, da bo nasledil despota. Fascinacija romana z despotsko karizmo vztraja do zadnje strani in služi napajanju fantazme, ne pa njeni razgradnji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani