nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Vendar je to malo verjetno, saj so domobranci neomajno vztrajali na nemški strani kljub že od septembra 1944 vse bolj nujnim klicem ministra emigrantske jugoslovanske vlade in radijskega poročevalca Kuharja prek redne slovenske oddaje londonskega radia, naj se pridružijo Titovim partizanom (za take primere je Avnoj razpisal amnestijo), ali pa vsaj »vržejo stran nemško orožje (in) beže od sovražnika«.
V resnici je najhuje to, da so domobranci verbalno zavezo prisege dejansko in konkretno izvrševali ter se vse do kapitulacije Nemčije in še čez v imenu protikomunizma in ljubezni do domovine zagrizeno bojevali, ne za Churchillovo in zavezniško, ampak de facto za Hitlerjevo »svobodno Evropo« in s tem (v perspektivi) - za »zradirano« in »pokončano« Slovenijo. »Ausradieren« in »verniechten« sta bili namreč napogostejši gesli grozeče tulečih Hitlerjevih govorov.
Kakor so bili torej različni in nasprotujoči si konkretni nameni boja za eno ali drugo svobodno Evropo, je
bil seveda le-tem ustrezen eksistenčni in etični pomen bojevanja za eno ali drugo stran v protinacističnem vojnem spopadu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani