nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ugotoviti pa vendarle moramo, da so umetniška vodstva naših dramskih gledališč (najbrž pa tudi številni režiserji in drugi odrski umetniki) vsaj na prvi pogled precej hitreje naklonjena uprizarjanju preverjene in zanesljive svetovne klasike ter na tujem razvpitim sodobnim odrskim novitetam, ki utegnejo nekaj dražljive bleščave svetovnih gledaliških in kulturnih središč ponesti tudi med nas. Morda jim v to smer kaže pot tudi na blagajni preverljiva resnična odzivnost in zainteresiranost občinstva, brez katerega njihovo ustvarjanje izgublja svoj smisel in cilj.
Ko torej opozarjamo na nenavadno kričeče repertoarno neravnovesje, počenjamo to zgolj z namenom, da bi načrtovalce in izvajalce repertoarjev, a tudi ustanovitelje in financerje dramskih gledališč ter odločevalce v kulturni politiki, opozorili na neprijazno dejstvo, ki lahko ob splošni brezbrižnosti v prihodnosti preraste tudi v kaj hujšega in trajnejšega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani