nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Oba igralca sta izrazita alter-ega obeh režiserjev, njuni liki običajno nosijo isto ime: Hsiao-kang je za Tsai-Ming- to, ker je bil za Truffauta Leaudov Antoine Doinel; in na tej korelaciji stoji ves film. Ironija filma Koliko je tam ura? je v zgolj navideznem uspehu navezovanja stikov; Tsai »komunikacijskim impulzom« namreč dodobra pomeša štrene, do te mere, da prihajajo do napačnih naslovnikov: Hsiao-kang si v Taipeju ogleduje video kopijo priljubljenega filma Štiristo udarcev (v njem je Antoine Doinel enako osamljen kot Tsaijevi junaki), toda (postaranega) igralca-Pierra Leauda v Parizu v mesu in krvi sreča dekle Shiang; Hsiao-kang se v Taipeju napije francoskega vina, bruha pa Shiang v Parizu; Hsiao-kangova mati išče duha svojega pokojnega moža med pohištvom svojega stanovanja, toda mar očetov duh ne zganja hrupa s premikanjem pohištva v pariški hotelski sobi, zaradi česar ne more spati Shiang?
Časovna inkompatibilnost je velika tema tega filma; vseh ur - in usod - pač
ni moč sinhronizirati, kar nas pripelje do poslednjega, naravnost čudovitega prizora filma: duh očeta se nazadnje materializira v pariškem parku Tuileries, sprehodi se mimo zdaj speče Shiang, nakar se napoti proti luna parku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani