nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Zasebno še gre, zmeraj je kak dogodek - ne nujno povezan z vsebino vsakokratnih okroglih miz -, ki leto pusti v spominu, najsibodi odlična kvaliteta slovenskega spodnjega perila, ki ga ni mogel prehvaliti gospod iz Združenega kraljestva, od vina in številnih sprejemov utrujeni urednik s Solnograškega, iskrivost nekdanjega poljskega disidenta, objestna zabava nekaj slovenskih kritikov in novinarjev v enem od blejskih hotelov, poklonjena knjiga, ki je sicer ne bi nikdar dobil v roke, nataknjenost vdove slavnega argentinskega pisatelja, predsednikova slabost na sprejemu v Bled, stavek My fountain bled ink in kar je še tega.
Javni spomin na vsakoletne debate in soareje v bližini edinega slovenskega otoka je drugačen, marsikdo (sam sem bil večkrat med njimi) se je že namrdnil nad temami, ki so jih pisatelji izvolili rešetati v sobanah hotela Park, češ, sveta ne boste odrešili z dobronamernostjo in lamentacijami, sploh pa je tudi sam koncept srečanja zastavljen tako, da ni
preveč prostora za samo literaturo. Seveda, seveda, organizatorji verjetno lahko pokažejo zajeten arhiv, ki govori o tem, da je prireditev hudo odmevna in pomembna, tu ni kaj, pa vendar se je od časa do časa najbrž smiselno vprašati o smiselnosti zdajšnje, že utrujene forme štiridnevnega srečanja, če že ne gre zgolj za pisateljski turizem ali čudaštvo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani