nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Pa vendar so ta besedila kljub tej navidezni preprostosti in kljub svoji idejni eklektičnosti - morda pa prav zaradi nje, namreč zaradi pozitivnega momenta v tem pojavu, ki ga danes vrednotimo izrazito negativno - zbudila pozornost in spoštovanje že pri, nato pri visoko- in poznosrednjeveških teologih in humanistično izobraženih učenjakih, končno pa so naravnost navdušila renesančne humaniste in umetnike (zahod je Corpus Hermeticum množično spoznaval prek latinskega prevoda Marsilia Ficina v petnajstem stoletju) in jim odprla nova miselna obzorja. A ne le to: spisi, ki so po slogu mišljenja gotovo prej intuitivno mistični kot racionalistični ali znanstveno eksaktni, ki - podobno kot - do spoznanja ne prihajajo neposredno prek razuma, temveč prek vere in pobožnosti, so imeli pomembno vlogo celo pri izoblikovanju znanstvenih teorij Kopernika, Keplerja, Galileija, Newtona in drugih.
Vse to pa kaže, da je na Corpusu Hermeticumu vendarle res nekaj »skrivnostnega« in
celo magičnega; takšna, na prvi pogled težko doumljiva, je namreč očarljiva privlačnost, ki je spremljala ta besedila že od nekdaj in jih vsaj za bralca, ki se, kot to v spremni besedi zapiše, zmore ozreti »k besedi, ki k nam prihaja z notranjim glasom, ki se s primerno intonacijo upira zglajeni površinski enakosti in v sebi nosi vso človekovo dediščino«, ohranja tudi še danes.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani