nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Avtoričina živa in neposredna beseda, ki se v primeru Psihoze popolnoma izmika zvrstni oznaki, v nobenem primeru ne bo utrpela škode, navsezadnje pa kot v sebi sklenjen opus ostaja na razpolago za vsa nadaljnja gledališka preverjanja.
Uprizoritev v režiji se nemara najde šele nekje v zadnji tretjini oziroma tam, kjer pisateljičino izpoved ujame v prepoznaven »horvatovski« gledališki postopek, v neke vrste spektakelsko dekonstrukcijo, ki ji doda še intenzivno zvočno ozadje; ko pravzaprav izhaja iz samega besedila, od katerega pa se že tudi oddalji. V teh trenutkih ne gledamo več »samo« pretresljivega in nenavadno lucidnega predsmrtnega obračuna bitja, ki neznosno hrepeni po sebi, po drugem in po ljubezni, temveč »več«: v »objektivni« gledališki prizor transformirano dramsko (torej literarno, ne ultimativno »dnevniško«) pisavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani