nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Naj so bile množice za globalizacijo ali - še pogosteje - proti njej, se je bolj kakor kdaj prej pokazalo, da je 1. maj dan globalnega krika tesnobe človeškega rodu pred prihodnostjo, polno pasti in ugank, na katere bo šele treba poiskati odgovore.
Demonstracije - če lahko tako rečemo pohodu okrog petnajstih ljudi, ki so sledili voditelju opozicijske Demokratske stranke - so priredili celo v sterilnem Singapuru, o delavskih pravicah so vzklikali tudi po ulicah Kabula in Džakarte, skoraj edina prestolnica, kjer so praznik dela proslavljal po restavracijah in trgovinah brez protestov in brez uresničevanja načel z rdečega predglobalizacijskega transparenta »Proletarci vseh dežel, združite se!«, pa je bilo glavno mesto LR Kitajske, ene zadnjih komunističnih držav na svetu, ki v svoji ustavi prisega, da pripada delavskemu razredu, svojemu edinemu gospodarju.
Seveda ne gre za to, da v tej državi ni ljudi, ki bi šli na ulice - dan pred
praznikom dela so tukajšnje oblasti napovedale, da bo v prihodnjih štirih letih ostalo brez dela novih 20 milijonov ljudi in da bo težko ustvariti toliko novih delovnih mest, kolikor bi jih bilo treba za prevzem vse delovne sile.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani