nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Še največ živahnosti odkrijemo na tistih mestih, ko avtor kritično pokomentira tega ali onega sogovornika (zlasti kakšno sogovornico), vendar tudi tu po večini ostaja na ravni drobne psihološko-značajske karakterizacije »človeških nravi«. Če drugega ne, so te preveč univerzalne, da bi v njih čutnonazorno zasijala grenkosladka veličina slovenske majhnosti.
Morda ni odveč domneva, da slovenskega bralca Merrillovega potopisa po Sloveniji pač ne zanimajo samo njegove lastne, tj. Slovenčeve »karakteristike«, temveč tudi, kaj - če sploh kaj - se je ameriškemu potohodcu med njegovim potovanjem od do morja pravzaprav zgodilo takšnega, da mu ni preostalo drugega, kot da o doživetem spiše knjigo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani