nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Te človeške neznanke ne upravičuje kakšna prefinjena pripovedna strategija, še manj se za pripovedno površino brez avtorjevega obraza skriva kakšna misteriozna drža. Pisatelj je postal bralčev znanec toliko, kolikor je bralec prepoznal njegovo »pravo« pojavo, ki ves čas nekako plašno (ali pa rahlo naduto) stoji ob strani: Merrill je radoveden, pa ne bolj, kot se spodobi imperialnemu delegatu v čudaški tuji deželi, romantičen, pa ne čez mero melodramatičnosti, političen, pa ne čez rob politične korektnosti. Še največ živahnosti odkrijemo na tistih mestih, ko avtor kritično pokomentira tega ali onega sogovornika (zlasti kakšno sogovornico), vendar tudi tu po večini ostaja na ravni drobne psihološko-značajske karakterizacije »človeških nravi«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani