nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Kljub temu zanj vedo le redki ...
Rimski zaporni zid - bil je že drugi od zunanjih rimskih meja proti ožjemu ozemlju imperija - je potekal (ni bil strnjena gradnja, ampak so ga postavili le na lažje prehodnih dolinah in obrambno pomembnih točkah) od pri Reki, se vzpel proti Snežniku, prečil Bloško planoto, pravokotno zavil na Gradiškem vrhu blizu Sv. nad Robom (to je bila njegova skrajna vzhodna točka) v sotesko Iške, se spet vzpel proti Krimu in Rakitni, se nadaljeval proti Logatcu in Hrušici v Vipavsko dolino vse do Čedada, kjer je zavil proti severu, »preskočil« današnje smučišče na italijansko-avstrijski meji (Nassfeld) in se končal v dolini pod njo - v današnjem Rattendorfu. Kljub dolgim stoletjem - ko je po razpadu rimskega imperija počasi in so ga naslednji rodovi kot gradbeni material večji del uporabili za postavitev gradov in cerkva, veliko škode pa so pozneje naredili tudi gozdarji, ki preprosto niso vedeli, da je »kup zaraščenega kamenja« kaj posebnega -, so
njegovi bolj ali manj ohranjeni sledovi obstali do današnjih dni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani