nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
V središču je bil ves čas nezadovoljen, nezadoščen in na vse strani uporniško popadljiv, jedek in ciničen naslovni junak (), ki je namesto želenega družbenega ugleda književnika ali znanstvenika dosegel le službo podeželskega učitelja in zakon s preprosto podeželanko (Isidora). Kljub životarjenju v podobi zapitega »odvečnega človeka« je Platonov prav demonično uničujoče privlačil nase strastna ljubezenska čustva tako generalove vdove Petrovne () kot mlade in lepe žene njenega sina in svojega prijatelja Sofje Jegorovne ( Greenwood) ter celo neizkušene Jefimovne (). Režiser je vodil dogajanje od začetnega lahkotno komedijskega razpoloženja prek stilizirane farsičnosti nočnega erotičnega »zalezovanja«, ki spominja na Shakespearov Sen kresne noči, do zaključnega razpoloženja temačne brezizhodnosti v zanemarjeni podeželski učilnici, v kateri postane očitna popolna življenjska poraženost naslovnega junaka, nesposobnega vsakršne akcije, s katero bi mogel olajšati popolno opustošenje v sebi
in najbližji okolici.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani