nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Besedilo (napisano je bilo leta 1963) s snovjo iz srbske mitologije je v priredbi in režiji zaživelo kot povsem aktualna (čeprav je bila uprizoritev premierno izvedena že leta 1996 v Budvi) parabola srbske stvarnosti, k čemur pa ne pripomore samo sodobna oprema uprizoritve (elegantni kostumi in zlasti dinamična glasba), temveč premišljena dramaturška in še zlasti kongenialna režijska razpostava njenih razmerij.
Problem izdaje se v uprizoritvi razkriva počasi in pretehtano, s pomočjo komajda opaznih retrospektivnih premikov, ki zlahka ponovno preidejo v aktualno dogajanje, oziroma v prepletanju obojega; kljub navidezno lahkotni okvirni formi (zabava s pitjem) pa je prava podoba uprizoritve sodni proces, v katerem se do kraja razkrijejo relacije med utesnjujočo rodovno tradicijo in osvobojeno (žensko) voljo, ki se brez resnične perspektive vzpostavlja v nerazumevanju in bolečinah. Konflikt med rodom in voljo pa je v uprizoritvi še radikaliziran, in to z razkritjem splošne
zarote povsem v izteku, pa z občutljivo nakazanim razmerjem med Strahinjo v sijajni, »nonšalantni« in »naravni« izvedbi, in njegovo ženo v izvedbi nenehno zadržano napete.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani