nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Morda se Šumijeve oznake Mušičeve arhitekture, češ da je tipični predstavnik organskega v arhitekturi, da je obseden z varovanjem okolja, da arhitekturo čuti kot neločljivi del celotnega ambienta naravnega in kulturnega okolja, v katerem stavba ne sme motiti, da tipa v prostor, ohranja staro, kolikor je le mogoče, ali nadomešča z ustreznim materialom, da vedno prisluškuje dediščini, se ne prilizuje ljudski arhitekturi, marveč jo nadgrajuje, zdijo pretirane; a objavljeno slikovno gradivo izbranih primerov (in tudi tisto v katalogu najpomembnejših Mušičevih del) take pomisleke razblini.
Včasih komentar nadomesti kar Mušičevo poročilo k projektu, recimo za hišo Otoška pristava na Mihovici pri Šentjerneju, ki je natančen opis starejše in značilnosti nadomestne stavbe, v kateri poskuša združiti motiv gradiča ali pristave, kakršne poznamo iz zgodovine, in tradicijo dolenjskega anonimnega stavbarstva in njegove značilne vraščenosti v naravno okolje. Podobno je z vilo avtorja
besedila Naceta na Dobenem nad Trzinom, ki jo je večinoma po investitorjevi zamisli postavil na neugodnem zemljišču, zasnoval pa tako, da se je zgledoval po zgodnjebaročnih dvorcih na naših tleh, katerih izhodišče je italijanska arhitektura 16. in začetka 17. stoletja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani