nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Prav tako kot meni, je gotovo številnim všeč razmišljanje B. o slavi, podobi in delu bivših imenitnikov in gotovo gre marsikomu na smeh, ko na kakšnem slovenskem podeželskem pokopališču prebere kak nagrobni napis jarogosposkih potomcev in dedičev, ki so ga sebi v slavo in za pokojnikov dušni mir z velikimi črkami neusmiljeno zarezali v kamen in ki npr. sporoča, da tu počiva neka Kovačeva, »velevažna in zaslužna gospa, posestnica in v. p. c. k. v. ž. u. v p., rojena in umrla tam in tam, prednica teh in teh, ki skromno slavijo njen spomin...« Le malokomu se, tako kot meni, posreči razvozlati, da tiste učene kratice ne pomenijo nič manj kot to, da je bila pokojnica »vdova po cesarskokraljevem višjem železniškem uradniku v pokoju«, kar se je žalujočim zazdelo primerno jamstvo za njihov nadaljnji družbeni ugled in veljavo, še posebej, če sami niso nič storili zanj!
Od nekdaj so se vseh vrst koritarji in prilizovalci bojevali do zadnje kaplje njegove krvi in do
zadnjega groša njegovega premoženja za svojega idola in še po smrti skušajo živeti na njegov račun in v senci njegove slave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani