nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Zvenenje v glavi režiserja, prikazano ob zaključku festivala, je povsem soliden filmski izdelek, ki tekoče in neredundantno prenaša prozo Draga v dovolj dinamično in atraktivno filmsko sliko, hkrati pa v tem okviru tudi preveč ostaja in meja, ki mu jih narekuje literatura, nikdar do kraja ne preseže. »Upor sužnjev« je v Košakovem drugem filmu izpeljan režijsko vešče in ob dobri pomoči ustrezno zasedenih igralcev, zlasti v osrednji vlogi, pa tudi, Vlada, in v vlogi uboge Leonce. Zvenenje kljub različnim možnostim, ki mu jih ponuja tako scenarij kot čas dogajanja (leto 1970), ostaja nekako benigen, niti politični film niti zaporniški triler niti naturalistična drama z metaforičnimi zastavki (judovska Masada je v filmu prešibko izkoriščena historična paralela), morda sicer izvirna in prepletena, a vendarle zgolj ganljiva love-story. A še zdaleč ne brez poante in zagotovo z dobrimi možnostmi za vsakršno »eksploatacijo«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani