nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
»Majhen mrtvaški ples v petih slikah«, kot je svoje 1936. leta, v času vzpona fašizma nastalo delo podnaslovil avtor, so pravzaprav postaje od prosekture inštituta do groba, pot, ki jo še zaživa, pa zmeraj manj in vse bolj na tleh in v zemlji opravi. Ta je v kranjski uprizoritvi na začetku, v prvem monologu, ki je pravzaprav dodatek k besedilu, še upajoča; zatrjuje, da se ni dala in se ne da, pri tem pa misli državo in njene institucije, pa vse, ki tlačijo in bogatijo. Potem pa je vse bolj mrcvarjeno telo, ki si ga podajajo, vse bolj je trpna in nemočna, njena aktivnost se postopno manjša, dokler nemočno ne obmiruje in je ne zasujejo z belim prahom, s katerim je prekrit majhen središčni nagnjen oder, ki sugerira, da smo prah in se v prah povrnemo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani