nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Najnovejši donaciji življenjskih opusov - akademskega slikarja in grafika, profesorja Galeriji v na in profesorja Narodni galeriji - odpirata vrsto vprašanj, pri čemer se zdi najrelevantnejše, ali je donacija za umetnika najzanesljivejši način preživetja lastnega ustvarjalnega opusa in tihi pogoj vstopa v likovno zgodovino, da ne rečemo v večnost.
No, če smo natančnejši, bi tema donacijama morali dodati še številne druge iz zadnjega časa, od Jakčeve zelo obsežne zapuščine (828 del) Novemu mestu, še prej in s posebno zgodovinsko dokumentarno vrednostjo Kočevju, Boljkove kiparske in slikarsko-kiparske, dedičev Franceta več kot dva tisoč risb ptujskemu muzeju in pred tem samega avtorja Škofji Loki, Maleševih tri tisoč del, Černigojeve njegovi galeriji v Lipici, Spacalove grajski galeriji v Štanjelu na Krasu, Mušičevega grafičnega opusa gradu Dobrovo v Brdih, donacije Pregljevih dedičev Moderni galeriji, fundacije na Bledu, zbirke v Piranu, Mile Kačičeve zapuščine
Moderni galeriji, zbirke umetnin v lasti akademika prof. dr. ... Če bi sešteli vsa dela, ki jih je država dobila v dar od umetnikov ali njihovih potomcev ter zbiralcev, bi zlahka prišli do številke deset tisoč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani