nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Očitno ne čuti potrebe, da bi umetniške izjave opazneje spreminjal, jih pa vseskozi suvereno nadgrajuje in vedno pogosteje izreka tudi v literarnem oziroma pesniškem jeziku, o čemer priča poetično kontradiktorni naslov razstave.
V središču slik in grafik, nastalih v zadnjih dveh letih, so drobne figurice, stilizirane človeške postavice, ki v avtorjevi znani maniri razkrivajo njegovo izjemno občutljivost in skorajda pretresenost spričo temeljnih bivanjskih dejstev. Znova nas opozarjajo na našo majhnost, samotnost in nemoč ter na trpko resnico, da nismo »krona stvarstva«, kot si radi domišljamo, temveč zgolj krhki popotniki po nevidni, le sluteni ločnici dneva in noči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani