nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Tako kot metalec kladiva, tekač ali telovadec na orodju v potu svojega telesa izgrajujejo svoj najučinkovitejši nastop, ki potem traja komaj trenutek in lahko prinese tudi poraz, tako tudi pesnik svojo vrhunsko pesem izkleše iz utrujenega materiala svoje problematične eksistence ali, če gre za »modernista«, jo najde v najbolj divjem pragozdu svojega jezika. Atlet je zaripel od napora, ki ga nihče ne vidi in malokdo občuduje, pesnik je napet od svetov, ki jih vidi samo on, in občudovan samo od tistih, ki so mu skoraj enaki.
Res, kaj bi s poezijo v svetu oglaševalske kulture, turističnih aranžmajev, športnih stav, televizijskih šovov, lepotnih olimpijad, rejverskih omam, vikendaških megamarketov, delniškega hazarda, umetne inteligence, kabinetne ekologije, virtualnega seksa, vesoljskega turizma, internetske umetnosti, umetne narave ...?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani