nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Zato pred nami na odru oziroma v svetu, kjer sta si božje in hudičevo tako blizu, da se pogosto nevarno spremešata in celo do nespoznavnosti zamenjata, ne agirajo monstrumi, temveč samo zdaj bolj, zdaj manj bizarni, groteskni, karikirani, moralno zgroženi in ogroženi »naključni« ljudje v skrajni metafizični socialni, eksistencialni in tudi povsem fizični stiski. Ta stiska definira njihov eksterier in interier in nič drugega ne potrebujejo za njen izraz kakor lastno neposrednost, pa najsi se ta izraža z besedami, govorico telesa ali čim tretjim. Pri tem so lahko celo nekoliko privatni (najbolj morda v poklonu) in improvizatorični (kot denimo v popevanju), saj gre vendarle za izraz človeškega po-bistvu, ljudožerstva kot skrajne in poslednje samonanašajoče se geste, ki človeka še ohranja v polju človeškega; kar sledi, je namreč samo še smrt, izumrtje, ničes.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani