nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ogled tovrstnega filma lahko postane ob odsotnosti avtorjeve (subjektivne) intervencije precej mučno dejanje, sploh če smo prisiljeni spremljati tako obskurne teme, kot so usoda netalentiranega bolgarskega frizerja (Življenje je čudovito, kajne?), zgodba o plošči kot propagandnemu materialu za kolonialne vojake ( '71), »portret« pariških javnih kopališč (Vstopnica za) ali spomini in anekdote postaranega homoseksualnega para (Gospod in gospod). Vrednost velikih sodobnih dokumentaristov (npr. Kossakovsky, Berliner, Errol, lani so vsi posneli nove filme) je ravno v zmožnosti, da iz banalne teme ali strogo intimne ideje, ki (to je predpostavka) ne zanimajo nikogar, naredijo »spektakel«, natančneje, gibalo filma je način njihovega pripovedovanja in ne snemani subjekt. Nekaj takšnega je uspelo v filmu je pogrešan: se odloči pet let po izginotju kolega, kamermana, s kamero poiskati resnico in ugotoviti, ali je mrtev ali živ; vloga objektivnega snemalca se hitro zamegli, film se spremeni v
prepričljivo detektivko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani