nova beseda iz Slovenije

DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:

»Gora je nabrekla zemlja, ki se dviga gor, druge zemlje se dotika ob svojem vznožju; gore se tako imenujejo zato, ker se kažejo zgoraj, nad zemljo...«, je v Knjigi o lastnostih stvari (1372) zapisal neki Barthelemy l'Anglais, Angleški. Slovar slovenskega knjižnega jezika pa razlaga, da je gora »izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja«. Tibetanska visoka planota, višja od Mt., torej sploh ni gora, pač pa je izrazita gora Šmarna gora in celo Ljubljanski grad (376 m).



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA