nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Zapostavljenost se zdi posebej nerazumljiva v primeru Dvanajstih samospevov op. 35 na besedila Justinusa Kernerja, ki jih je Schumann ustvaril leta 1840, tako kakor svoje slavne cikle; Kernerjeve pesmi niti malo ne zaostajajo za njimi, saj učinkujejo kot cikel, napisan s peresom genija, pretresljiv, izjemen že v zaokroženosti izbranih besedil. Izvajalca sta ga dojela v vsebinski poantiranosti (svetobolje spričo zgubljene vere v ljubezen in človeka, narava v panteistično odrešenjski funkciji) in kompozicijski oz. oblikovni drznosti (glasovni poseg v falzetni register, deloma prek nepopolnih kadenc druga v drugo prehajajoče pesmi, recitativnost sklepnih pesemskih dvojčic) in ga zajela v veliko poetično celoto, z razpoloženjskimi prelivi, ustvarjenimi s pomočjo premisleka glede cezur (oz. njihove eliminacije).
Skovhusova in Vladarjeva angažiranost v razmerju do glasbene vsebine je zmožna izjemnih izraznih potez (npr. pesem Tihe solze kot en sam krešendo).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani