nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Jutro je prelepo, hotel je na plaži, spodaj pred hotelom je bazen, zunaj 19 stopinj, Marcello na letalu, moj let pa je tokrat Air na ob 14h in ostane nekaj časa za gretje kosti na soncu in nekaj dolžin v bazenu. Takšnole jutro me spravi nazaj v formo in ko se peljem proti letališču, si ogledujem tale otok, razdeljen na turški in grški del, z modrimi čeladami, prisotnimi že več kot dve desetletji, in vendar jih to na pol vojno stanje ne zavira v turizmu in razvoju, teh 700.000 prebivalcev je ustvarilo eno lepo donosno stanje, ki jih na majhnem teritoriju napaja z lepimi denarci. Misel kar sama uhaja k primerjavi z bledo materjo Slovenijo, ki tapka v mraku recesije, ki si je sama ne prizna, z bolehnim predsednikom vlade, ki mu takemu ne gre več zaupati, in breznačrtnim tavanjem od tega do onega principa opravičevanja krivde za nastalo stanje, medtem pa tile iz najgrši podobnega bednega pejsaža z nekaj plažicami in goro hotelov, pa seveda z bankami, ki znajo držati jezik za
zobmi, in rahlo nelegalno noto v poslovnem pristopu tukajšnjih poslovnežev (kateri business pa deluje popolnoma v skladu z zakoni?) od tule, nekako v spodnjem desnem kotu Mediterana, na samem robu razvitega sveta besno biznisirajo s celim svetom in zdi se, da celotna prihodnost »približevanja Evropi« (ta bedna slo-novinarska skovanka je nekomu, ki razume slovensko in občasno na srednjih valovih posluša »dogodke in odmeve«, kot nekakšna skoraj roteče in za kiklo mame Evrope izrečena prošnja, ki jo nesposobna zunanja politika maskira v neke vrste determinirano namero brez osnove, kot otročaj, ki vam hitro pojasni, da bo pilot, ko bo velik), čemi na kombinaciji če-gre-Ciper-ne-gre-Turčija, (samo predsednik slovenske vlade pa podpira vstop Turčije, hm), potlej bomo pa videli, kdo sploh gre...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani