nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
No, devet zjutraj je, skočim domov, imam 30 minut za, žiletko in kremice, pet minut za potovalno torbo in 30 minut do mojega tour operaterja, ki mi je med tem pripravil karto, fantje v studiu pa poskrbijo za fotokopije in rutinsko specifikacijo na treh listih, vse skupaj mi bodo dostavili na check-in na letališču, kjer se prikažem pod napisom flight closed, potem ko prvič odprem karto in ugotovim, kam letim; Ciper iz Benetk ni direktno dostopen, najprej grem v dolgočasno uradni Frankfurt. Hostesa takoj ko ji predstavim platinum royal diamond flyer sto-tisoč-milj-na-leto kartico, pokliče na gate in javi, da imajo še enega brez prtljage, to je ustaljena praksa, samo če letim s svojo ženo, se potrudim biti točen, ona ne vem zakaj ne doživlja takšnih situacij kot prijetnih, pa sva potem vedno vsaj 45minut pred letom na letališču (samo ona ve, da je tudi to prepozno, vendar se dela, da je vse ok, ker ve, da sem se potrudil)... še mimo vrste za security v spremstvu hostese, ki me
opraviči pred pobesnelo množico in na avtobus do letala, ki je že polno kakšnih 15 minut, torej je res nespametno priti prvi, ne? Takoj se odpeljemo, in glej, na letalu je že cel kup ljudi, ki tu sedijo že iz prvega avtobusa, ne vem zakaj, ne vem zakaj...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani