nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Drugi generalni problem je uredniška obdelava knjig, ki se močno oddaljuje od že doseženega standarda podobnih izdaj pri podobnih (majhnih) založbah, kot so denimo Lud Literatura, /*cf. in Studia humanitatis. Knjige komajda premorejo navedbo izvirnega naslova izdaje oziroma prevedenega dela, naslovi se ponekod tudi razlikujejo (kot npr. pri Benvenistovem eseju Igra kot struktura, kjer je v spremni besedi naveden naslov Igra kot simbol), manjkajo nujni osnovni podatki o avtorjih (z izjemo Eca, ki pa je širšemu bralstvu še najbolj znan) in prevedenih delih (npr. o Michauxovih pesniških zbirkah, iz katerih je sestavljen izbor); knjigam so sicer dodane spremne besede (razprave Kristeve so brez njih), ki pa pri Michauxu, Benvenistu (čeprav gre za spremno besedo, daljšo od besedila, na katerega se nanaša) in Heideggru (sestavljeno v glavnem iz ponatisa Medvedovega prevoda zaključnega dela nekega drugega literarno-refleksivnega Heideggrovega dela, Poljske poti) sploh niso podpisane, medtem
ko je ravno pri Ecu, kjer gre za najbolj faktografsko besedilce, to podpisano z »op. urednika«. Morda je (po značilnem slogu oz. pristopu) vendarle vsakomur jasno, da je avtor omenjenih spremnih besed urednik zbirke, vendar ni razloga, da se pod njih ne bi podpisal, še zlasti zato, ker gre za izrazito avtorske in le (pre)malo informativne razprave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani