nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Škof je rojeni kralj Ubu, zmes perverznega in infantilnega »demona«, ki izgovarja Jarryjeve replike, kakor bi jih ta napisal njemu na kožo (novi, sočen in duhovit prevod je delo Viteza), oz. kot bi jih sproti improviziral, vselej v skladu z ne do konca predvidljivimi situacijami (pomembno vlogo v uprizoritvi ima animacija občinstva), prijazno burkaško, a tudi nasilno in nevarno, v nekakšnem postmodernem artaudovskem zagonu - le da prezgodaj ustavljeno. Uprizoritev namreč v drugem delu povsem pade; njena odločilna šibka točka pa je tudi Mama Ubu v izvedbi, gibalno sicer izrazite izvajalke, ki pa te svoje odlike pravzaprav nikdar povsem smiselno ne uporabi, igralsko pa zahtevnosti vloge nikakor ni kos.
Drugi nastopajoči zdaj bolj (oba, Prebil,,) zdaj manj () uspešno sledijo uprizoritveni zamisli, kar pa se izcimi, je Ubu za odraščajočo mladino, burleskni ludizem, ideološko in dramaturško šibko razdelan (k njegovi učinkovitosti le težko pripomore še dodatni »okvir«, Satie v
živi pianistični izvedbi, ki naj bi dogajanju dodal transcendentni rob), terjajoč temeljitejši premislek in natančnejšo izvedbo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani