nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Jarryjev Kralj Ubu ali, klasična igra gledališča absurda, v katere svet nas nezmotljivo uvede že prva replika (»Srranje!«), je v Tauferjevi režiji (gre za prvi del po vsem sodeč večdelnega projekta) neke vrste naslednica nekdanjega Tauferjevega ludističnega gledališča z grotesknimi primesmi (prim. Filipčičeve ali Rozine travestije), delno pa je na sledi tistemu, kar išče v svojih zadnjih režijah (tržaški Matiček ali Zdrahe).
Bolj kakor sredica je v novi Tauferjevi režiji zanimiv okvir, nosilec njene ideje: ubujevski razvrat, uprizorjen na trenutke povsem dobesedno (potratno obmetavanje s hrano in nešteti nič kaj nežno markirani udarci) je uokvirjen s ceremonialnim oz. protokolarnim dogajanjem, ki v uprizoritev prihaja od zunaj. Njegova poanta je naslednja: kaotičen, osiromašen, samozadovoljen in zagaten svet »sredice«, ki ni več zgolj oddaljeno »poljski« (seveda je bila tudi pri Jarryju Poljska samo metafora), temveč povsem naš, je v resnici samo neskrupulozna
oblastniška igra z vsem, kar ji je podložno, do kraja absurdna in dekadentna norost »poljske« kamarile se vselej nezmotljivo odvija v lasten prid in na tuj račun.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani