nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Saj, vsako leto se je je treba znova spomniti in navreči kako novo pomembno misel, a to ni več tisto kot nekdaj; kultura ni več materino oprsje, temveč je navadna proračunska postavka, in samo še nepoboljšljivi zanesenjaki so prepričani, da bo kultura ohranila »slovenski narod«. To se da ovreči že s statističnimi podatki: spadamo med funkcionalno najmanj opismenjene nacije in je potemtakem smešno govoriti, da je »domača beseda« tista, ki nam daje preživetje; po bralni kulturi smo globoko v spodnji polovici evropskih narodov, čeprav menda nismo niti tako slabi - petdesetmilijonska Ukrajina vsako leto izda manj novih knjig, pa še kaka taka grešnica bi se našla; film tudi ni kak poseben slovenski adut, čeprav se zdi, da je v zadnjem času vsepovsod kruha in mleka; slovenski film je dolgo »literariziral«, zdaj gre pa v drugo skrajnost, k samim marginalcem z obrobja družbe, alkoholikom, narkomanom, »čefurjem«, drobnim lopovom itd.; na to temo se bo morda dalo posneti še par filmov, potem
pa si bo treba izmisliti kaj novega; tudi v kinodvoranah ni ravno nepopisna gneča - in ravno tako ne v operi ali filharmoniji, ki ju seveda potrebujemo že iz prestižnih razlogov, vendar ne prispevata ravno dosti k »širjenju kulture«. Ste že slišali za podatek, da opera v Stockholmu »požre« kar 60 odstotkov državnega proračuna za kulturo, ima pa približno dva tisoč stalnih obiskovalcev, če ne štejemo občasnega »šminkanja« politikov?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani