nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Priznam seveda, da film ne dosega najboljših, ki sva jih videla v zadnjem času - ne samo najbolj vrhunskega, Anderssonovega Pesmi iz drugega nadstropja (ali je v modernem filmu sploh še kaj pomembnejšega?), ampak tudi Chéreaujeve Intimnosti, da ne govorim o Hanekejevi Neznani kodi (ob prizorih, ko v Parizu črnci in Arabci nadlegujejo s svojimi stiskami belopolte Francoze, sta nas obhajali tesnoba in slutnja državljanskih vojn in rasnih izbruhov prihodnje Evrope) ali pa o njegovi Učiteljici klavirja. Ko sem naknadno prelistal roman Elfriede, sem sicer dognal, da film zmeraj omili resničnost, ki jo romani razkrijejo do obisti - pri Jelinkovi je erotična patološkost junakinje popisana z ironično krutostjo, ob kateri je Flaubert s svojo gospo zelo nedolžen »to sem jaz«. Moderne pisateljice gredo zares do konca, ob tem si njihovi moški kolegi lahko samo obližejo vse svoje pisateljske prste.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani