nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Šla sva s predsodkom do humanitarnih filmov, ki učijo dobroto, ljubezen, miroljubnost - kreposti, ki jih je treba uresničiti v dejanskem življenju, ne pa izrabljati za uspeh na humanitarno nastrojenih filmskih festivalih - iz dvorane sva prišla vseeno zadovoljna, češ da je celota dovolj iznajdljiva, domišljena in strnjena. Vendar nisva mogla prepričati naših manj zadovoljnih mlajših M. in Ž. Priznam seveda, da film ne dosega najboljših, ki sva jih videla v zadnjem času - ne samo najbolj vrhunskega, Anderssonovega Pesmi iz drugega nadstropja (ali je v modernem filmu sploh še kaj pomembnejšega?), ampak tudi Chéreaujeve Intimnosti, da ne govorim o Hanekejevi Neznani kodi (ob prizorih, ko v Parizu črnci in Arabci nadlegujejo s svojimi stiskami belopolte Francoze, sta nas obhajali tesnoba in slutnja državljanskih vojn in rasnih izbruhov prihodnje Evrope) ali pa o njegovi Učiteljici klavirja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani