nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Moralna in civilizacijska oporečnost njegove situacije se v teku igre razkrije kot njegova vrlina, in kakor se izkaže, sploh ni nemoralen on, ki vendarle obe svoji ženi enako nesebično ljubi in jima je v skoraj desetih letih omogočil resnično srečo, temveč onidve, ki se ne moreta izmakniti lastnemu egoizmu in koristoljubju. Čisto na koncu pa z Milerjevo in režiserjevo pomočjo postane jasno, da pa Usodna vožnja (prevod je delo) vendarle ni igra o dvoženstvu in s tem o etiki in morali, temveč Lymanova osebna drama, ki izpričuje njegovo temeljno razcepljenost, dvoličnost, »izvedbo« življenja kot nenehnega bega oziroma zatekanja iz ene vloge v drugo, pri čemer pa se vedno močneje izgublja. Tako je ključni stavek igre izrečen čisto na koncu: »Končno si našel Lymana!«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani