nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
V času masovne produkcije in pluralizacije kulturnih form je seveda temeljno vprašanje, kaj in kako pri pouku književnosti izbirati iz eksponentno naraščajoče količine kulturnih dejstev, zarisati slušatelju vpogled v kulturno evolucijo, pri tem pa vseeno upoštevati sedanje pričakovanje, ki je usmerjeno predvsem k funkcionalnemu opismenjevanju, ko naj bi se človek ustrezno usposobil, se čim bolj neproblematično prilagodil pragmatičnim, na ekonomskih temeljih postavljenim zahtevam globalizacijskega časa. Žal je tako, da naše reforme srednjega in visokega šolstva sledijo vse bolj in bolj le temu pragmatičnemu imperativu ter se poskušajo krčevito in brez ustrezne samorefleksije ravnati po diktatu amerikaniziranega evropskega narcisizma, ki se vse teže (kljub drugačnim, vendar vse pogosteje le deklarativnim izjavam) zaveda vrednosti drugosti in drugačnosti. Pri tem človeka za hip spreleti hladen srh, ko misel zastane v občutju, da se na slovenskih
šolmaštrskih odrskih deskah igra že ničkolikokrat prekvašena zgodba o slovenski hoteni ali (nezavedni) hlapčevski želji služiti Gospodarju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani