nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Nezavedanje vrednosti drugosti in drugačnosti
Naj zato še enkrat odpapagajam misel, ki jo je že leta 1997 nazorno oblikoval M. v pripombah k osnutku učnega načrta za slovenski jezik in književnost za gimnazije: literatura je diskurz, v katerem posameznik najceloviteje reflektira svojo osebno (in kulturno, narodno, spolno itn.) identiteto, eksistencialni, zgodovinski, družbeni in vrednostni položaj, in to predvsem tako, da podoživlja in premišljuje vsakršno drugost in drugačnost.
V času masovne produkcije in pluralizacije kulturnih form je seveda temeljno vprašanje, kaj in kako pri pouku književnosti izbirati iz eksponentno naraščajoče količine kulturnih dejstev, zarisati slušatelju vpogled v kulturno evolucijo, pri tem pa vseeno upoštevati sedanje pričakovanje, ki je usmerjeno predvsem k funkcionalnemu opismenjevanju, ko naj bi se človek ustrezno usposobil, se čim bolj neproblematično prilagodil pragmatičnim, na ekonomskih temeljih postavljenim
zahtevam globalizacijskega časa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani