nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Včasih dobim v prevajanje pravo plažo, ne leposlovno, ampak kakšen duhamoren priročnik, in ta tudi ni od muh: postane lahko izziv v tem smislu, da skušaš besedilo z razbijanjem tipičnih rodilniških samostalniških grupacij (»delovanje se izboljša z vtiskom navoja zatiča ročice sestavnega 1 v vdolbino matice prijemalne pritezalke sestavnega 2«) do te mere, da postane užiten za slovenske bralce. Ko pa dobiš v prevajanje Tolkiena, ki je »svetovni klasik« in ima svojo brezkompromisno kultno publiko, se moraš strogo držati temeljne prevajalske etike, ki terja, da prevajaš delo tako, da ga bo povprečni bralec v prevodnem jeziku (ki je, jasno, njegov materni jezik) sprejemal natanko tako, kot ga sprejemajo povprečni bralci v izvirniku (njihovem maternem jeziku). To pa seveda pomeni, da se v prevodu nujno ohranijo tudi tisti stavki, ki jih je avtor zapisal nerodno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani