nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Sredi 90. let se mi je napisala pesmička »Mala pridiga odraščajočemu otroku«, ki je (po dveh vmesnih pesmih in nekaj letih) eden od honorarjev za teden predavanj obetavnim romunskim študentom v starem dvorcu blizu (tudi honorar v šilingih je bil spodoben). V drugi plasti je pesem seveda namenjena neki deklici, ki me raje ni sprejela, ker ni želela tvegati, da bi bila stalkerjeva žena ‒
Ne bom ti rekel, / drži žlico z desno roko / in ne briši si šmrklja v čevlje, / ljubi svojega bližnjega / in ne jemlji tega preresno; / rekel bi ti, spoštuj romarje in pomiluj berače, / in ne zamešaj jih prevečkrat; / lahko ješ, če te lačni gleda, / a ne meči hrane stran; / včasih firclaj kakega prasca, / če ni pretežko ali preveč tvegano, / in iz dobre volje pomagaj komu dobremu, / kar tako; / in ne bodi preveč neprijazna, / če te ima kdo / brez povabila rad.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani