nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Fragmentarnost besedila je tako, kot rečeno, samo še poudarjena in fabulativno težko povezljiva, abstraktnost podčrtana, nekatere rešitve zgolj likovne domislice (klobuki, padajoči pod zatikajočo se giljotino), nekatera poigravanja samozadostni formalizmi (operetno popevanje v drugem delu), zaključna domislica z »božjim« dotikom v mahedravem »vesolju« pa cenena. Vsakršen učinek izostane, uprizoritev je zazrta sama vase, ohlapna in predolga. In to kljub izvirni umestitvi v prostor, ki pa vendarle ponuja samo scenografski okvir celotnemu dogajanju in še ne njegovega »polnila«, ter kljub več kakor korektnim, obvladanim, lucidnim in ekonomičnim nastopom, in, ki pa s svojo izvirno pretresenostjo gledalcu vendarle ne pridejo »čisto blizu«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani