nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Tudi jaz bi se lahko skliceval na tisto, kar mi je o Resnikovem kečezkečkenu pripovedoval marsikateri »znanec, ki mu zelo zaupam«; če bi se zelo potrudil, bi se mi morda celo posrečilo sestaviti kak konstrukt po njegovih vzorcih (kakršen je npr. tisti, da »kolegialno brani nekdanjega mariborskega šefa partije«). Vendar mi je ljubše načelo, ki ga v PP-29 iste številke Sobotne priloge navaja dr.: »V demokratičnem dialogu se ne spodobi izkrivljati stališč oponentov in jim podtikati trditev, ki jih niso izrekli.« Branje tega Beblerjevega pisma Samu dodatno priporočam, saj govori tudi o cenzuri in celo o avtocenzuri (»da ne pišem o zadevah, o katerih vem premalo«); tako mu ne bo treba do konca svojih dni živeti v nejasnosti glede moje nekdanje »cenzure« pri in se ne več spuščati tako nizko, kakor se je glede Urada za slovenski jezik (če ni šlo morda za tisto: najprej diskreditirati, potem pa ...).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani