nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Režiser s sodelavci je najopaznejši premik v interpretaciji naredil v zasedbi, v kateri je zaupal vloge protagonistk hrepenenja po omiki in razkošju Moskve ter životarjenja v provincialnem dolgočasju življenjsko in umetniško zrelim umetnicam. Iz prološkega prizora s frontalno posajenimi starkami na velikih foteljih pred zastrtim ozadjem, ki ob torti z množico bleščečih sveč v Irininih rokah kot v kakem domu za ostarele proslavljajo enega od osebnih praznikov, je dogajanje v prvem delu nadaljeval s spominskimi prizori z doma pri Prozorovih, ko je bilo tam še živahno podeželsko družabno središče. Odprto prizorišče nostalgičnih spominov v topli osvetlitvi (Sama) naselijo protagonisti v historično stiliziranih in barvno ubranih vojaških uniformah in civilnih oblačilih (kostumografinja je bila Bjanka Ursulov) in poleg že omenjenih foteljev še trije koncertni klavirji in tri mize za biljard (scenograf je bil).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani