nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Konceptualni trik uprizoritve je, da se je vse v njej (oziroma v njenem prvem in drugem delu) že dogodilo, v igralkini biografiji ali na vajah, zdaj pa v živo gledamo samo »zapis« ali »posnetek« njenega početja, s poudarkom na »motnjah«, ki jih za povrh še beleži njuna »nadzornica« ali »šepetalka«. Spomin je namreč blodnjak, po katerem se pretika erotično in literarno izjemno močno Fuentesovo besedilo, ter lovi iztočnice in povezave, s katerimi ga lahko pritegne nase. Kljub temu da igralca prednašata že naučeno besedilo, vzbuja njun nastop tesnobo, izvirajočo iz naprezanja: zapomniti si, za vsako ceno si zapomniti verbalni niz, ki to nenadoma sploh ni več oziroma mora v igralskem procesu postati nekaj drugega, meso in telo; in iz nemoči: spomin je v resnici niz večjih ali manjših napak, motenj, lukenj, ki jih najbolje razodeva igralkin pogled v prazno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani