nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Kot nekdanji didžej bi Inarritu lahko imel več smisla za ritem, kot režiser oglasov pa več discipline pri artikuliranju forme in krajšanju. Pasjo ljubezen vidim kot tri idealne srednjemetražce, ki bi jih s pomočjo kakšnega morda celo »potegnil« v kategorijo celovečerca. Še več, vidim jih kot krasne hommage Buñuelu, ki je v mehiškem obdobju posnel svoje najboljše filme: prvo epizodo lahko beremo kot posvetilo Pozabljenim (Los olvidados, 1950) in zloglasnim zakonom ulice (brezperspektivnost nasilne mladine na obeh straneh), drugo Angelu uničenja (El exterminador, 1962) in surrealističnim dogodkom v elegantno opremljeni hiši (Buñuel: gostje po večerji ne morejo zapustiti hiše; Inarritu: pes ne najde poti iz luknje v tleh) ter tretjo Nasilnežu (El bruto, 1952), zgodbi o brutalnežu, za katerega se vendarle izkaže, da je human (Buñuelov se zaljubi in pokesa za pretekla dejanja, Inarritujev išče stik s hčerko in prezira sovraštvo med ljudmi).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani