nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Ko sem delal pri, sem marsikatero besedilo vrgel v koš in domišljam si, da sem s tem prihranil kar nekaj sramote časopisu pa tudi nekaterim »aboniranim« piscem. Če pa je pisec v družbi z medijskim pluralizmom prepričan, da je zavrnjeno besedilo vendarle vredno in potrebno objave, ga lahko ponudi drugemu, konkurenčnemu glasilu (in za nameček poudari, da ga je prvo glasilo zavrnilo) ali pa se odloči za objavo v samozaložbi ali celo na internetu (ti dve organizacijsko-tehnični možnosti sta že precej vsakdanji).
Ob hrupu, ki ga gospod danes dviguje v zvezi s tako rutinsko zadevo, kot je občni zbor Slovenske konference SSK, se vprašujem, zakaj neki že leta 1994 ni »želel delati hrupa« spričo »katoliškega dela etničnega čiščenja«, ki mu je bil menda sam priča v okolici Međugorja in ki ga je »pretresel«, pa zakaj se letos v Dragi »ni hotel prepirati« o »implicitni podpori« slovenskih katoliških publikacij tistemu etničnemu čiščenju; take v nebo vpijoče strahote in pregrehe bi
bile nedvomno vredne takojšnjega ostrega članka v Sobotni prilogi (če ga ne bi hoteli objaviti v Slovenčevi, bi ga pa v Delovi ali Dnevnikovi).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani